Sam in Bella Spewack |
||
Naši trije angeli |
||
Komedija |
Zakonca Sam (1899–1971) in Bella (1899–1990) Spewack, po rodu iz Vzhodne Evrope, sta znana predvsem kot avtorja gledaliških del in muziklov na Broadwayu. Prve gledališke igre sta napisala v 30-ih letih, vrh pa dosegla v 50-ih. V ta čas sodi tudi delo Naši trije angeli (My 3 Angels), ki so ga postavili na oder leta 1953. Gre za priredbo gledališkega dela La Cuisine des Angels francoskega avtorja Alberta Hussona iz leta 1952.
Prevod: Dušan Tomše
Naši trije angeli
Komedijo Naši trije angeli smo si ogledovali že lansko sezono, tako da je bila kar pri roki, ko smo na začetku letošnje sezone (september 2003) izbirali nov komad. S svojo zadržano komičnostjo, ki se mestoma celo umakne resnemu razmišljanju o tegobah življenja, je povsem ustrezala naši želji po drugačni, resnejši komediji. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je zgodba originalna, pravljično simpatična, in dejstvo, da je režiser videl možnost primerne zasedbe vlog, torej ni bilo ovir, da se dela ne bi lotili.
No, povsem gladko vse skupaj ni šlo. Čeprav nas je v društvu kar precej, smo morali poiskati dva nova sodelavca za vlogi Felixsa Ducotela in njegove hčerke Marie Louise. Skupini sta se pridružila Igor Sitar (znova po skoraj 20-ih letih) in Dijana Galić (z večletnimi izkušnjami iz desklanske šolske gledališke skupine Mak). Tako se je oblikovala ekipa, ki je predstavo spravila pod streho.
Igralska zasedba: | |
felix ducotel | igor sitar |
emilie ducotel | barbara filej |
marie louise ducotel | dijana galić |
mme. parole | anka majnik |
joseph | radovan pušnar |
jules | franc krnel |
alfred | severin drekonja |
henri trochard | simeon kodelja |
paul | boštjan lovišček |
poročnik | simon žnidarčič |
kokoš | domača kokoš koki |
režija in scena | stane leban |
šepetalke | vita vidič majda pušnar vanja montini |
ton | simon leban luka drekonja |
odrski mojstri | simeon kodelja slavko brezavšček julij boltar |
glasba | jasmina gorjanc |
vodja predstave: | simon leban |
Začeli smo 14. oktobra 2003 v OŠ Kanal z bralnimi vajami dvakrat na teden. Po desetih vajah smo se preselili na oder Kulturnega doma v Desklah. Do generalke smo opravili še 28 vaj (dve brez režiserja) in 6. februarja uspešno izpeljali generalko.
Vzporedno je tekla tudi izdelava scene. Večino del je opravil Simeon Kodelja ob pomoči Julija Boltara in Slavkota Brezavščka, sodelovali pa so tudi drugi člani. Osnovno zamisel je seveda podal Stane Leban.
K predstavi sodi tudi plakat, ki ga je (kot običajno) oblikoval Branko Drekonja. Uporabili smo ga tudi za prvo stran gledališkega lista.
Premiero smo imeli 7. februarja 2004 ob 20.00 v Kulturnem domu v Desklah. Predstavo smo ponovili še naslednji dan. Oba dneva je bila dvorana razprodana, tako da je postalo samoumevno, da bomo v Desklah igrali še tretjič.
Komedija Naši trije angeli ima tri dejanja. Dogajanje je postavljeno v Francosko Gvajano leta 1910. Prizorišče je dnevna soba Ducotelovih, dogajanje se začne dan pred božičem.
Prvo dejanje
Družina Ducotel životari v najemniški trgovini sorodnika Henrija Trocharda. Felix Ducotel je predobrega srca, kar izkoriščajo revni domačini in prebrisane francoske gospe, kakršna je tudi mme. Parole, ki vedno pozabi denarnico doma. Dan pred božičem trije kaznjenci popravljajo streho. V hišo se spustijo ravno, ko hči Marie Louise iz pisma razbere, da se Henrijev nečak Paul, v katerega je zaljubljena, namerava poročiti z drugo, in omedli. Kaznjenci priskočijo na pomoč, potolažijo razočarano Marie Louise, opogumijo njeno mater Emilie ter po lastnih močeh in na njim lasten način organizirajo prijetno praznovanje božičnega večera.
Drugo dejanje
Mirni spanec treh kaznjencev, ki spijo v dnevni sobi, zmoti sredi noči hrupen prihod Henrija in Paula. Henri nemudoma zahteva poročilo o poslovanju in vse kaže, da je gospod Ducotel v hudi zagati. Poseže tudi v ljubezen med Paulom in Marie Louise in jima prepove stike. Kaznjenci priskočijo družini na pomoč na svoj način in spustijo v Henrijevo sobo Adolfa – gada, ki ga nosijo s sabo.
Tretje dejanje
Zjutraj se kaznjenci želijo prepričati, kako je s Henrijem. V sobo pošljejo mme. Parole, ki zgrožena ugotovi, da je Henri mrtev. Dodatna panika nastane, ko kaznjenci ne morejo najti Adolfa. Ob stričevi smrti se Paul izkaže za njegovega pravega naslednika, za Marie Louise se še zmeni ne. Kaznjenci že razmišljajo, da bi se tudi njega rešili, pa jih prehiti Adolf, ki ga piči, ko stika po stričevih žepih. Za Marie Louise pa poskrbi naključje, saj ravno ta dan pride po opravkih mlad mornariški častnik.
Uprizoritve
Po premieri v Desklah 7. februarja in ponovitvi 8. februarja 2004 so se do konca leta zvrstila gostovanja po naslednjem razporedu:
Kobarid – Kulturni dom – 14. februar ob 20.00
Renče – Kulturni dom – 29. februar ob 20.00
Vrtojba – Kulturni dom – 6. marec ob 19.00
Nova Gorica – Gledališče (PDG) – 7. marec ob 18.00
Ajdovščina – Dom kulture – 12. marec ob 20.00
Vipava – Kulturni dom – 14. marec ob 19.00
Deskle – Kulturni dom – 21. marec ob 19.00
Tolmin – Kinogledališče – 2. april ob 20.00
Branik – Kulturni dom – 18. april ob 18.00
Ljubljana – Zalog – Zadružni dom – 23. april ob 20.00
Šempas – na prostem – 18. junij ob 21.00
Drežnica – na prostem – 26. junij ob 20.00
Kanal – Kontrada – 28. avgust ob 20.00
Nova Gorica – na prostem – 2. september ob 21.30
Šempeter – kinodvorana – 26. sept. ob 18.00
Sovodnje – Kulturni dom – 24. oktober ob 18.00
Osp – Kulturni dom – 6. nov. ob 19.30
Štandrež – Kulturni dom – 12. dec. ob 17.00
Dornberk – OŠ – 20. december ob 19.00
Tehnika
Zahtevnejši del je bila osvetlitev, ki se sicer ni menjala kaj dosti, je pa predvidevala nekaj reflektorjev na odru. Malo manj truda je bilo z glasbo, saj se je omejevala v glavnem na prehode med dejanji.
Tudi tokrat je celotno sceno z rekviziti vred prevažal Sime s svojim kombijem.
Videoposnetek
Drugi posnetek je nastal na gostovanju v Tolminu 2. aprila 2004. Tega smo tudi razmnožili in dobili so ga vsi, ki so pri predstavi sodelovali.
Kasneje sta nastala še dva posnetka (Drežnica, 26. junij in Kanal, 28. avgust), ki ju hrani snemalec.