Mama je umrla dvakrat

Prizorišče je dnevna soba, sredi nje je krsta, v kateri leži Amalija Dreksler. K umrli pridejo noseča hči Rozalija z možem Petrom in nosečo bejbisiter Uto, sin Ingo z ženo Marijano in sestra Klara, sprejema pa jih medicinski brat Vili. Ob krsti se razkrivajo njihovi pravi obrazi: vsi so pokojnico sovražili in za masko žalovanja se skriva pohlep po denarju. Sredi njihovega prepira se Amalija »prebudi« in zaprepadenim sorodnikom oznani poroko z Vilijem.

V drugem delu se situacija ponovi, le da je namesto krste na mizi žara, in obiskovalci so poparčakani: tretji par tvorita Klara in Finka Uta, ki skrbita za sicer Petrovega otroka. Njihovo medsebojno obračunavanje začini še oporoka, v kateri Amalija zahteva, da pojejo njen pepel, če hočejo dedovati. Po »obedu« nastopi inšpektor Štefan Holmčič in sorodniki se, prestrašeni, da jih ne bi obtožil umora, razidejo. Po njihovem odhodu izpod mize prileze Amalija, ki je skupaj z Vilijem in Štefanom vse skupaj pripravila. Za konec Vili in Štefan dejansko ubijeta Amalijo in pospravita njen denar.

Tehnično predstava ni bila pretirano zahtevna; osvetlitev je bila fiksna, malo več je bilo dela z glasbo. Sama scena je kljub enostavnosti odlično učinkovala, zahtevnejša je bila le izdelava krste, ki se (na koncu prvega dejanja) razpre v mizo; na gostovanjih pa je včasih povzročalo probleme obešanje zadnjih (belih) zaves. Se je pa nabralo obilo drobiža (dva otroška vozička, stoli, rože, venec,…), tako da je bil kombi spet natlačen.

Tudi to predstavo je posnel Boris Valentinčič in sicer četrto ponovitev, ki smo jo odigrali 19. 6. 2000 v Desklah. Kaseto so dobili vsi člani ansambla.