Seveda pa ta benečanska igra najpristneje zazveni prav v tistih okoljih, ki so slična tistim v sami igri. To je Mediteran. Liki v igri so polni temperamenta, iskrivosti in, lahko bi rekli, otroške prvinskosti in nepokvarjenosti, zato ni čudno, da med njimi že majhna iskrica v hipu zaneti požar, ki pa prav tako hitro, kot je izbruhnil, tudi zamre.

Piko na i pa tej igri doda še sočen prevod v primorsko narečje.

Bertič tarpi od amnezije potle’, ki je padu an ušafu žlah tu glavo, morebit... Nič se na zmisle. Iz špitala ga parpeje damu žena Liza an on pru nič na vie.... morebit... Duo je on? Duo je Liza? Sta bila poročena? Je on samuo žartva skrivne ženske organizacije? Je zaries njega, ki Liza če imiet za moža? Al je ona zaries njega žena?

Nikdar preveč zares, nikdar preveč hudo, vedno z mero dobrohotnosti, vedno s kancem

hudomušnosti, pa zmeraj osvetljujoč to, kar je narobe, to, kar naj bi bilo – pa ni – prav.

Komedija Vse zastonj, vse zastonj je bila napisana kot resnični prikaz stanja v takratni Italiji. Tekst smo morali spremeniti in nastala je zgodba slovenskega delavskega človeka v času povezovanj v razne evropske skupnosti.

V igri se meša več karakterjev, ki močno vplivajo na sam potek dogodkov, obenem pa jo promerno zapletajo in razpletajo. Posamezni karakterji so dodobra dodelani in dejansko se lahko vsakdo najde v kakem liku.

(iz gledališkega lista)

Njegova (Nušićeva) nedokončana komedija Oblast mi je vzbudila željo poigrati s z Nušićevimi deli, iz katerih je mogoče izvleči dramaturško linijo »VSE ZA OBLAST« v komedijo, v kateri vsak za sebe lahko nekaj najde v Nušiću: mislim, da prav to lahko privlači sodobnega gledalca, posebej če so to liki iz našega podnebja, iz današnjega sveta, ki jih moramo približati Nušićevemu smehu. Seveda gre pri tem za absurdno komično gledališče, katerega smisel je zasramovanje oblastnikov in vseh, ki se rinejo okoli njih ali rinejo vanje.

Želja biti več lahko postane zasvojenost, ki človeku zamegli razum in zmožnost pametne presoje. V takšnem stanju je sposoben početi stvari, ki se zdijo ostalim nesmiselne, nerazumljive, neumne in – smešne.

Za premožnega Životo je ta biti več zelo konkreten: imeti izobraženega sina, dobiti bogato in ugledno snaho in se zriniti v družbeno elito. Prepričan je, da se vse to da urediti z denarjem.

  (iz gledališkega lista)