| |
Jean-Jacques Bricaire |
|
| Dohodnina |
| Komedija v dveh dejanjih |
Jean-Jaques Bricaire
Prevod: Aleš Berger
Dohodnina
Direktor reklamne agencije Paul Brazier se mora predčasno vrniti s potovanja, ker se napove davčna inšpekcija. Ker že leta slepari državo z izmišljenimi družinskimi člani (mati, žena in šest otrok), skušata zagato rešiti s služabnikom Fernandom tako, da poiščeta začasne družinske člane. Tako ob prihodu inšpektorja Lamberta igra Paulovo mamo posredovalka manekenk Martine, njena manekenka Ingrid igra ženo, Fernandov mladi prijatelj Krikri igra prvega sina, ostali otroci pa so na počitnicah, študirajo ali so bolni. Situacijo zaplete Paulova prijateljica Barbara, ki po sili razmer postane njegova prva žena. Ob odhodu se Krikri z rolko zaleti v inšpektorja, ki se po okrevanju pride zahvalit za skrb predvsem Barbari. Pri tem sreča nenašemljeno Martine, ki »mora« postati sestra Paulove matere. Hkrati se napove za nov uradni obisk, na katerem se izkaže, da je razkril potegavščino. Srečen konec je možen, ker inšpektor zapusti službo in napove poroko z Barbaro, Paul pa z Ingrid, s katero pričakujeta resnične otroke – trojčke.
| Igralska zasedba: |
| Paul Brazier (direktor) ------ |
Severin Drekonja |
| Fernand (strežaj) ------------- |
Franc Krnel |
| Krikri (študent) ---------------- |
Boštjan Lovišček |
| Lambert (inšpektor) --------- |
Radovan Pušnar |
| Martine (posredovalka) ---- |
Jasmina Gorjanc |
| Ingrid (manekenka) ---------- |
Mima Zadnek |
| Barbara (stjuardesa) -------- |
Ksenija Krnel |
|
| Režija in scena: |
Stane Leban |
| Šepetalki: |
Vita Vidič, |
| |
Majda Pušnar |
| Zvok: |
Simon Leban, |
| |
Luka Drekonja |
| Osvetlitev: |
Simon Žnidarčič, |
| |
Bogdan Skrt |
| Scenska mojstra: |
Julij Boltar, |
| |
Simeon Kodelja |
| Slikarska dela in plakat:
|
Branko Drekonja |
| Kostumi:
|
PDG Nova Gorica in prispevki
posameznih članov
|
| Vodja predstave: |
Julij Boltar, |
| |
Simeon Kodelja |
Uprizoritve
Premiera se je zgodila 14. februarja 2003 v Kulturnem domu v Desklah, kjer je bila naslednji dan (15. feb.) tudi prva ponovitev. Takoj 16. feb. smo gostovali v Gorici (Italija) v Kulturnem centru Lojze Bratuž v okviru festivala amaterskih gledališč Smeh na ustnicah. Ker smo že bili čez mejo, smo 22. feb. igrali še v Sovodnjah.
23. feb. smo nastopili v okviru abonmaja Nedeljska srečanja v PDG v Novi Gorici, nato v Vrtojbi (8. 3.), Idriji (15. 3.), Bovcu (28. 3.), Tolminu (31. 3.), Ajdovščini (11. 4.), Vipavi (13. 4.) in Braniku (11. 5.). Pomladno rundo smo zaključili z gostovanjem na dveh prireditvah: na tednu kulture v Šentvidu pri Ljubljani (19. 6.) in na prireditvi Amaterski oder v naročju Krna v Drežnici (26. 6.).
Jesenski del smo začeli s tremi predstavami na prostem: v Kanalu na Kontradi (7. 9.), v Ročinju (13. 9.) in Levpi (14. 9.); zaključili pa smo s predstavama v Šempetru (26. 9.) in Šempasu (28. 9.).
Tehnika
Scena je bila tehnično enostavna, vendar učinkovita. Posebnost bi lahko bila njena gibljivost, saj smo imeli kar nekaj scenskih elementov na kolescih (servirni voziček, invalidski voziček, mizica, stol). Ker pa smo tokrat imeli v ozadju podest, je bil kombi na gostovanjih spet poln. Zahtevnejša je bila zvočna oprema predstave, medtem ko se osvetlitev med predstavo ni spreminjala.
Videoposnetek
Da bi se izognili črnemu ozadju, smo namenoma počakali s posnetkom do gostovanja v Tolminu (1. april 2003). Tudi tokrat je bil snemalec Boris Valentinčič, ki je posnetku predstave dodal še posnetek oddaje Sledi (TV Slovenija 15. marca 2003), v kateri so ob drugih kulturnih dejavnostih v Kanalu predstavili tudi delovanje AGD Kontrada Kanal oz. njegovega predhodnika AGO Kanal. Kasete hranijo člani društva, ki so sodelovali pri predstavi.
|
